Pravilnik o študiju skupinske analize

Kazalo

I. Uvodne določbe
II. Organizacija
III. Oblike in program študija
IV. Ocenjevanje
V. Šolnina
VI. Pritožbeni postopek
VII. Ugovorni postopek
VIII. Končna določba

 

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

Inštitut za skupinsko analizo, Ljubljana, (v nadaljevanju: inštitut) organizira uvodni, nadaljevalni in diplomski študij skupinske analize (v nadaljevanju: študij) po standardih mreže evropskih ustanov za izobraževanje iz skupinske analize EGATIN.

2. člen

Inštitut podeli listino o končanem uvodnem študiju, listino o končanem nadaljevalnem študiju, listino o končanem diplomskem študiju in diplomo iz skupinske analize. Merila za njihovo podelitev so določena s tem pravilnikom.

3. člen

Listine iz prejšnjega člena podpišeta vodja študija in predsednik/predsednica sveta inštituta.

4. člen

Z diplomo iz skupinske analize njen/a nosilec/nosilka pridobi naziv »skupinski analitik« ali »skupinska analitičarka« in kompetence za samostojno psihoterapevtsko delo.

5. člen

Častna diploma

Za izjemne zasluge za uveljavitev in razvoj skupinske analize lahko inštitut izda častno diplomo. 

Sklep o podelitvi častne diplome sprejme svet zavoda v soglasju z vodstvom študija.

Častno diplomo lahko prejme samo oseba, starejša od 65 let.

 

II. ORGANIZACIJA

Vodstvo študija

6. člen

Študij vodi skupina 6 do 12 skupinskih analitikov in analitičark. Sestava vodstva študija je določena v statutu.

Seje vodstva študija sklicuje in vodi predsednik/predsednica sveta inštituta.

7. člen

Vodstvo študija vodi mapo o študentu/študentki, ki vsebuje kontaktne podatke, dokumentacijo o opravljenih študijskih obveznostih in ocene. Študentska mapa se vodi kot zaupno gradivo.

Vodja študija

8. člen

Vodstvo študija izmed skupinskih analitikov imenuje vodjo študija in po potrebi pomočnika/pomočnico vodje, ki sta člana vodstva študija. Vodja študija organizira izvedbo programov in vodi postopke ocenjevanja in samoocenjevanja.

 

III. OBLIKE IN PROGRAM ŠTUDIJA

9. člen

Organizirane oblike študija so predavanja, seminar, supervizija, izkustvena mala analitična skupina in izkustvena srednja ali velika analitična skupina.

Izkustvena mala skupina se lahko izvaja ločeno od drugih oblik študija.

10. člen

Organizirane oblike študija izvajajo skupinski analitiki, ki imajo ustrezne nazive na področju psihoterapije.

11. člen

Oblike študija so organizirane kot srečanja, ki trajajo po 90 minut. Srednja ali velika skupina lahko traja 75 minut.

12. člen

Program srečanj in roki za izpolnitev študijskih obveznosti so določeni s študijskim koledarjem, ki ga sprejme vodstvo študija za posamezen študij v celoti pred vpisnim rokom.

Vodstvo študija lahko med potekom študija sprejme popravke študijskega koledarja, s katerimi pa ne more skrajšati rokov, določenih za izpolnitev študijskih obveznosti.

13. člen

Mala analitična skupina, ki jo vodi študent/ka, poteka po samostojnem urniku. Srečanja so najmanj enkrat tedensko z izjemo praznikov in dogovorjenih počitnic.

14. člen

Študent/ka nadaljevalnega ali diplomskega študija ne more vzporedno obiskovati drugega organiziranega študija psihoterapije.

Uvodni študij

15. člen

Uvodni študij traja dva semestra in obsega:

  • izkustveno malo skupino, kontinuirano 30 srečanj (45 ur),
  • predavanja in seminar, 20 srečanj (30 ur),
  • izkustveno srednjo ali veliko skupino, 10 srečanj (15 ur).


16. člen

K uvodnemu študiju se lahko prijavijo vsi, ki jih zanimata psihoterapija in delo v skupinah.

17. člen

Pogoja za pridobitev listine o končanem uvodnem študiju sta:

  • aktivno sodelovanje pri vseh oblikah študija,
  • študent/ka na seminarju predstavi izbrano temo s pod­ročja skupinskega dela.

Nadaljevalni študij

18. člen

Nadaljevalni študij traja štiri semestre. Pogoji za vpis so:

  • visokošolska izobrazba,
  • končan uvodni študij skupinske analize,
  • začet podiplomski študij psihoterapije ali ekvivalent,
  • možnost dela s skupinami.


19. člen

Vodstvo študija imenuje dva skupinska analitika, ki opravita uvodni pogovor s kandidatom/kandidatko.

20. člen

Nadaljevalni študij obsega:

  • bralni seminar 40 srečanj (60 ur), od tega vsaj 16 srečanj na psihoanalitične teme,
  • supervizijsko skupino 80 srečanj (120 ur),
  • izkustveno srednjo in veliko skupino 20 srečanj (30 ur).


21. člen

Pogoji za listino o dokončanem nadaljevalnem študiju so:

  • aktivno sodelovanje pri vseh oblikah študija,
  • predstavitve tekstov na seminarju po razporedu,
  • kontinuirana udeležba v izkustveni mali in srednji ali veliki skupini,
  • sestavljanje in vodenje male analitične skupine,
  • pozitivno ocenjena udeležba in strokovni razvoj,
  • dokončan podiplomski študij psihoterapije ali ekvivalent.

Diplomski študij

22. člen

Diplomski študij traja štiri semestre. Pogoja za vpis sta:

  • dokončan nadaljevalni študij skupinske analize,
  • osebno pismo vodstvu študija v okvirnem obsegu 3 do 5 strani (6 do 9 tisoč znakov, vštevši presledke), v katerem študent/ka pojasni razloge, zakaj se hoče vključiti v študij, in reflektira pridobljene izkušnje na področju skupinske analize.


Če je kandidat/ka dokončal/a nadaljevalni študij kje drugje in ne v okviru ljubljanskega inštituta, se zahteva tudi izpolnjevanje pogojev za vpis v nadaljevalni študij (18. in 19. člen).

23. člen

Kandidat/ka opravi uvodni pogovor z vodjo študija.

24. člen

Diplomski študij obsega:

  • bralni seminar 40 srečanj (60 ur), od tega vsaj 16 srečanj na psihoanalitične teme,
  • supervizijsko skupino 80 srečanj (120 ur),
  • izkustveno srednjo ali veliko skupino 20 srečanj (30 ur).


25. člen

Pogoji za listino o dokončanem diplomskem študiju so:

  • aktivno sodelovanje pri vseh oblikah študija,
  • predstavitve tekstov na seminarju po razporedu,
  • kontinuirana udeležba v izkustveni mali in srednji ali veliki skupini,
  • kontinuirano vodenje male analitične skupine,
  • pozitivno ocenjen in na seminarju predstavljen teoretski spis,
  • pozitivna ocena študentove/študentkine udeležbe in strokovnega razvoja.


26. člen

Pogoji za pridobitev diplome iz skupinske analize so:

  • dokončan diplomski študij skupinske analize,
  • udeležba v mali analitični skupini kontinuirano najmanj 160 srečanj (240 ur),
  • vodenje male skupine pod supervizijo kontinuirano najmanj 160 srečanj (240 ur),
  • udeležba v supervizijski skupini najmanj 160 srečanj (240 ur),
  • udeležba pri seminarju najmanj 110 srečanj (165 ur),
  • udeležba v izkustveni srednji ali veliki skupini najmanj 75 ur,
  • pozitivno ocenjen klinični spis.


27. člen

Slovesna podelitev diplome praviloma sledi predstavitvi kliničnega spisa pred strokovno javnostjo.

28. člen

Izkustvena srednja ali velika skupina je organizirana v okviru strokovnih srečanj SDSA. Sodelovanje pri seminarju na strokovnih srečanjih SDSA se šteje kot udeležba pri seminarju študija.

29. člen

Sodelovanje pri drugih strokovnih srečanjih in priložnostnih izkustvenih malih, srednjih ali velikih skupinah, ki jih vodijo skupinski analitiki, ne nadomesti udeležbe pri organiziranih oblikah študija, lahko pa ga vodstvo študija na prošnjo študenta/študentke prizna pri doseganju kumulativnih pogojev iz 26. člena.

30. člen

Izvedbo programov spremlja supervizor/ka študija, ki ga/jo imenuje svet inštituta izmed članov in članic mreže EGATIN. Supervizor/ka študija se najmanj enkrat na leto udeleži študijskega srečanja in srečanja, posvečenega samoocenjevanju študija.

 

IV. OCENJEVANJE

31. člen

Ocene se vpisujejo na evidenčni list. Za vodenje evidenčnega lista in obveščanje študentov in študentk o ocenah je zadolžen/a vodja študija.

32. člen

V ocenjevanje in drugo odločanje o študentovih/študentkinih zadevah ne more biti vključena oseba, ki ima konflikt interesov, zlasti ne, če je s študentom/študentko v osebnem ali hierarhičnem razmerju ali če je imenovana ali implicirana v kakšni študentovi/študentkini pritožbi.

Vpis

33. člen

Sklep o vpisu kandidata/kandidatke na vseh stopnjah študija sprejme vodstvo študija.

Pri prijavi za vpis na nadaljevalni študij vodstvo študija imenuje dva skupinska analitika, ki proučita prijavo, vsak posebej opravita pogovor s kandidatom/kandidatko in priporočita ali odsvetujeta vodstvu študija vpis.

Pri prijavi za vpis na diplomski študij opravi pogovor s kandidatom/kandidatko vodja študija.

Teoretski spis

34. člen

Kot »teoretski spis« je mišljen spis, v katerem študent/ka obdela kakšno teoretično vprašanje ali teoretično obdela kakšno praktično vprašanje s področja skupinske analize.

35. člen

Teoretski spis ima 6 do 10 strani (12 do 19 tisoč znakov, vštevši presledke). Študent/ka ga odda vodji študija v treh izvodih v roku, predvidenem s študijskim koledarjem, praviloma v drugem semestru diplomskega študija.

36. člen

Spis ocenita dva ocenjevalca, ki ju določi vodja študija. Ocena je: »ustrezno«, »pogojno« (študent/ka mora vnesti popravke ali spremembe) ali »nezadovoljivo« (študent/ka mora napisati nov spis). Iz ocene morajo biti razvidne dobre in slabe strani spisa. Če se oceni razlikujeta, obvelja nižja.

37. člen

Če študent/ka ne predloži teoretskega spisa do v študijskem koledarju predvidenega datuma, kakor tudi če ne predloži popravljenega ali novega spisa v roku, predvidenim v študijskem koledarju, se šteje, da je opustil/a študij. Če je popravljeni ali novi spis predložen v roku, a znova ni ocenjen kot ustrezen, študent/ka ne more nadaljevati študija. Oba roka se lahko podaljšata le izjemoma s sklepom vodstva študija.

38. člen

Teoretski spis, ki je ocenjen kot »ustrezen«, študent/ka po dogovoru z vodjo študija predstavi na seminarju in vodi diskusijo o njem.

39. člen

Pri teoretskem spisu se cenijo poznavanje in zmožnost povzemanja teorije, korektno navajanje virov, jasna predstavitev, odsotnost besedičenja, tematsko sklenjeno besedilo.

Klinični spis

40. člen

Kot »klinični spis« je mišljen spis, v katerem kandidat/ka podrobno obdela kakšno temo iz poteka skupine, ki jo je vodil/a pod supervizijo.

41. člen

Klinični spis ima 14 do 18 strani (25 do 35 tisoč znakov, vštevši presledke). Študent/ka ga odda vodji študija v štirih izvodih v roku osemnajstih mesecev, potem ko izpolni pogoje za pridobitev listine o končanem diplomskem študiju.

42. člen

Klinični spis ocenijo trije ocenjevalci, ki jih določi vodstvo študija. Iz ocen morajo biti razvidne dobre in slabe strani spisa. Ocena je: »ustrezno«, »pogojno« ali »nezadovoljivo«. Sklepno oceno sprejme vodstvo študija.

43. člen

Ocena »pogojno« pomeni, da mora študent/ka popraviti spis, in jo mora spremljati konstruktivno navodilo ali nasvet, kaj in kako naj popravi.

Študentki/študentu, ki izrazi to željo, vodstvo študija imenuje mentorja/mentorico pri izdelavi spisa in določi nov rok oddaje.

44. člen

Vodstvo študija lahko študentu/študentki, ki ne odda kliničnega spisa v roku, na prošnjo podaljša rok oddaje, vendar le enkrat. Le izjemoma in na podlagi dobrih razlogov lahko vodstvo študija dovoli oddajo kliničnega spisa tudi pozneje.

45. člen

Pri kliničnem spisu se cenijo pokazatelji klinične usposobljenosti, uporaba svoje osebne analize, uporaba supervizije, razumevanje teorije, uporaba kliničnih vinjet, povezava vsega naštetega, obravnava skupinskih procesov, osebna narava spisa, slog pisanja, jasno izražanje, odsotnost žargona, primerna forma predstavitve, ustrezno in natančno navajanje virov.

46. člen

Inštitut obravnava klinični spis kot zaupno gradivo. Avtor/ica kliničnega spisa obdrži vse avtorske pravice.

Ocena udeležbe in strokovnega razvoja

47. člen

Vodstvo študija po dveh semestrih in pred koncem študija sprejme oceno študentove/študentkine udeležbe in strokovnega razvoja. Podlaga za oceno so mnenja supervizorja, vodij seminarja in vodje študija, ki organizira pridobivanje teh mnenj in predlaga vodstvu študija oceno. Ocena je: »dobro«, »pogojno« (študent/ka dobi dodatne obveznosti) ali »nezadovo­ljivo« (študent/ka ne more nadaljevati študija).

48. člen

Udeležba pri vseh oblikah študija je obvezna. Morebitno nujno zadržanost študent/ka javi vodji študija vnaprej oz. takoj, ko je mogoče. Način nadomestitve zamujenega dela določi vodstvo študija.

Če je študent/ka odsoten/odsotna 12 ali več delovnih dni študijskega programa, mora ponavljati letnik.

Nadaljevanje študija po prekinitvi

49. člen

Študent/ka, ki je opustil/a študij ali ga ni dokončal/a, lahko zaprosi vodstvo študija za ponovno vključitev v študij, a ne prej kakor dve leti po prekinitvi. V prošnji navede razloge, zakaj se želi ponovno vključiti, in podrobno opiše, kako so se spremenile okoliščine, zaradi katerih je bil študij prekinjen oz. nedokončan. Vodstvo študija imenuje dva skupinska analitika, ki opravita vsak svoj pogovor s prosilcem/prosilko in poročata vodstvu študija. Vodstvo študija sprejme sklep, s katerim prosilcu/prosilki dovoli ponovno vključitev v študij ali je ne dovoli. Če jo dovoli, navede pogoje, s katerimi je ponovna vključitev mogoča.

Diskrecijska pravica

50. člen

Odločitev o vpisu kandidata/kandidatke na katero koli stopnjo študija in o podelitvi listine oz. diplome je diskrecijska pravica vodstva študija.

Samoocenjevanje

51. člen

Direktor/ica inštituta in vodja študija vsak semester organizirata samoocenjevanje študija in pripravita letno samoocenjevalno poročilo, ki ga po obravnavi v vodstvu študija in na strokovnem svetu sprejme svet inštituta.

 

V. ŠOLNINA

52. člen

Šolnina za študij je določena s finančnim načrtom inštituta.

Če je izkustvena mala skupina v skladu z drugim odstavkom 9. člena organizirana ločeno od drugih oblik študija, plačilo zanjo ni vključeno v šolnino.

53. člen

Šolnina se plača pred vpisom na študij.

Vodstvo študija lahko odloči, da se šolnina plača v obrokih. V tem primeru se pred vpisom plača prvi obrok, preostali plačilni roki pa so določeni s študijskim koledarjem.

Če študent/ka ne plača šolnine v roku, se šteje, da je odstopil/a od študija.

54. člen

Vplačana šolnina se ne vrača.

 

VI. PRITOŽBENI POSTOPEK

55. člen

Študent/ka se z vpisom na študij zaveže, da bo spoštoval/a in uresničeval/a etična načela in kodeks strokovne prakse Slovenskega društva za skupinsko analizo.

56. člen

Ob prejemu kakršne koli pritožbe vodstvo študija v soglasju s pritožnikom/pritožnico imenuje vodjo pritožbenega postopka.

57. člen

Vodja pritožbenega postopka se sestane na skupnem sestanku s pritožnikom/pritožnico in osebami, ki so imenovane ali implicirane v pritožbi, in poskuša doseči soglasje.

58. člen

Če soglasje ni doseženo, vodstvo študija imenuje tričlansko pritožbeno komisijo, ki jo vodi vodja pritožbenega postopka. Komisija ločeno prisluhne argumentom ene in druge strani in sprejme sklep glede pritožbe, pri čemer smiselno uporablja določila kazenskega zakonika RS, etičnega kodeksa SDSA in aktov inštituta.

59. člen

Vodstvo študija mora sporočiti pritožniku/pritožnici sklep pritožne komisije najpozneje v mesecu dni od datuma, ko je prejelo pritožbo.

 

VII. UGOVORNI POSTOPEK

60. člen

Ugovor zoper pritožbeni postopek se naslovi na častno razsodišče SDSA, ki postopa po pravilniku o častnem razsodišču.

 

VIII. KONČNA DOLOČBA

61. člen

Ta pravilnik in njegove spremembe sprejema svet inštituta.